2016

Na osnovi 8. in 9. člena Zakona o društvih (Uradni.list RS, št. 64/11-UPB2) so ustanovitelji Društva za ohranjanje istrske tradicije Dvori na ustanovnem zboru članov v Dvorih dne 16. 10. 2015 sprejeli naslednji

STATUT

DRUŠTVA ZA OHRANJANJE ISTRSKE TRADICIJE DVORI

1. Splošne določbe
2. člen

Polno ime društva je “ Društvo za ohranjanje istrske tradicije Dvori ”, kratko ime je “Društvo Dvori”, v nadaljevanju besedila “društvo”.  Društvo združuje posameznike, ki se zavzemajo za ohranjanje tradicije v obmejnem območju Istre, posebej v Šavreniji. Zavzemajo se za ohranjanje starih običajev in kulturnih praks (kuharske tradicije, zeliščarstva, čebelarstva, zdravilstva, kamnite gradnje in klesanja kamna ter ohranjanja in obnovitve starih stavb, vodnjakov, orodja….).

2. člen

Sedež društva je na naslovu Dvori 8, 6272 Gračišče. Društvo je pravna oseba, ki posluje po tem statutu in v skladu z Zakonom o društvih. Društvo deluje na območju celotne Republike Slovenije.

3. člen

Društvo se lahko v skladu z Zakonom o društvih združuje in sodeluje z drugimi sorodnimi organizacijami s podobnimi nameni in cilji na lokalni, regionalni in mednarodni ravni.

4. člen

Društvo predstavlja v Republiki Sloveniji in v tujini predsednik, v njegovi odsotnosti pa člani upravnega odbora.

5. člen

Delovanje društva temelji na načelih ohranjanja tradicije (1), sodelovanja in demokratičnosti, medgeneracijskega povezovanja, vedno pa z dajanjem pravočasnih, popolnih in resničnih informacij o vseh aktivnostih s področja svojega delovanja.

Društvo zagotavlja javnost delovanja tako, da svojim članom omogoča vpogled v zapisnike sestankov organov društva, preko spletne strani in elektronske liste za obveščanje. Seje organov društva so javne.

 (1)Tradicija je (iz lat. Trodare = »dati naprej«, Traditio = »predati«) prenos način dela, obnašanja, prepričanja, verovanja, običajev na mlajše generacije.

1. Namen, cilji in dejavnosti društva
2. člen

Namen društva je ohraniti in oživiti stare običaje, kulturne prakse in znanja ter jih približati prebivalcem naselij, zlasti mlajšim  v slovenski in hrvaški Istri. Na Dvorih  kot obmejnem prostoru so se od nekdaj prepletali različni kulturni vplivi.

7. člen

Cilji društva so:

• zbrati informacije in predstaviti vaške običaje vezane na druženja, praznovanja, delo, pomembne dogodke;
• obnavljati in ohranjati tradicionalne gradbene elemente v naselju (šterna, suhozidi, dimniki,…);
• zbrati in predstaviti stara orodja in pripomočke;
• oživiti in ohranjati tradicionalno istrsko zeliščarstvo;
• predstaviti naravne posebnosti v okolici vasi;
• oživiti in ohranjati  čebelarsko tradicijo;
• zbrati informacije in predstaviti  kuharsko tradicijo (kuhinjo »od anbot«);
• obuditi stara znanja in jih predstaviti (npr. gradnjo z lokalnim  kamnom; delanje kop, gašenje apna, žganjekuha,…)
• najti vire starega istrskega zdravilstva…

8. člen

Društvo dosega svoje cilje z opravljanjem naslednjih dejavnosti:

• načrtovanje, organizacija in izvajanje kulturnih in družabnih dogodkov;
• razvoj in izvajanje dejavnosti ponovne uporabe in souporabe dobrin;
• razvoj in izvajanje dejavnosti, ki v sodoben način življenja uvajajo tradicijo;
• načrtovanje in izvajanje izobraževanju namenjenih srečanj, delavnic;
• organizacija in izvajanje prostovoljnega dela;
• razvoj in izvajanje pridobitnih dejavnosti za namene delovanja in razvoj društva;
• razvoj in izvajanje dejavnosti prehranske, bivanjske in materialne samooskrbe;
• izvajanje dejavnosti za ohranjanje biotske in pokrajinske raznolikosti;
• izvajanje dejavnosti za  ohranjanje narave in okolja;
• načrtovanje, razvoj, obnova in gradnja objektov, zasnovanih na trajnosti in skrbi za okolje;
• snemanje, montaža in predvajanje zvočnih, slikovnih in video vsebin z namenom promocije naselja;
• oblikovanje in urejanje lastne spletne strani  z namenom informiranja in promocije naselja;
• prevajanje in lektoriranje;
• zbiranje in posredovanje strokovnih informacij o svojem delovanju z drugimi organizacijami, ustanovami in podjetji doma in v tujini;
• priprava in izdaja tiskanih in elektronskih publikacij;
• razvoj in izvajanje dejavnosti pridobivanja nepovratnih sredstev za namene društva.

9 . člen

Društvo opravlja naslednje dopolnilne dejavnosti;

• 130 Pridelovanje zelenjadnic in melon, korenovk in gomoljnic;
• 190 Pridelovanje cvetja in drugih enoletnih rastlin;
• 280 Gojenje začimbnih, aromatskih in zdravilnih rastlin;
• 610 Storitve za rastlinsko pridelavo;
• 260 Pridelovanje oljnih sadežev;

• A01.300 Razmnoževanje rastlin;

ZGORAJ NAVEDENE DEJAVNOSTI SO MIŠLJENE KOT MANJŠA TRADICIONALNA PRIDELAVA ZNOTRAJ POSAMEZNIH DOMAČINSKIH ENOT IN NAJ BI SLUŽILA ZA DEGUSTACIJO OB RAZLIČNIH PRIREDITVAH, KJER NAJ BI PREDSTAVILI NAŠE LOKALNE POSEBNOSTI ( marmelade, likerji, peciva in druge kulinarične posebnosti našega kraja in okolice).

• 490 Reja drugih živali;

ČEBELARSKI IZDELKI, KI NAJ BI JIH PREDSTAVILI OB RAZLIČNIH DOGODKIH, KI SE JIH ŽELIMO UDELEŽITI (med, trdicionalno pobran cvetni prah in propolis, izdelki z matičnim mlečkom).

• 130 Priprava za tisk in objavo;

ZA OGLAŠEVANJE NAŠIH DEJAVNOSTI IN AKTIVNOSTI DRUŠTVA (letaki, manjše publikacije)

• 200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa;

POSNETKI KONCERTOV ETNO MUZIKE, KI SO V PLANU, BI RADI PONUDILI OBISKOVALCEM

• 73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora (na svojih publikacijah ali prireditvah);
• 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj (na področju dela društva);
• 85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti (tečaji in delavnice na področju kulturne in naravne dediščine);
• 790 Trgovina na drobno v prodajalnah z rabljenim blagom;

MOŽNOST PRODAJE IZDELKOV, KI BI NASTALI NA NAŠIH DELAVNICAH, KI NAJ BI OBUDILE TRADICIONALEN NAČIN IZDELAVE (pletenje košar, heklanje, kolarski izdelki, ročno šivanje lokalnih oblačil in noš,  predenje volne…)

• 910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu;

MOŽNOST PRODAJE IZDELKOV, KI BI NASTALI NA NAŠIH DELAVNICAH, KI NAJ BI OBUDILE TRADICIONALEN NAČIN IZDELAVE (pletenje košar, heklanje, kolarski izdelki, ročno šivanje in predenje volne

I56.102 Okrepčevalnice in podobni obrati;

OB PRILIKI DOGODKOV V NAŠI SKUPNOSTI ŽELIMO PONUDITI

OBISKOVALCEM LOKALNO VINO, LIKERJE, DOMAČO HRANO…

• 110 Izdajanje knjig;
• 190 Drugo založništvo;

IZDAJA PUBLIKACIJ O LOKALNIH DIVJIH ZELIŠČIH, STARIH KUHARSKIH RECEPTIH, LOKALNIH ŠAVRINSKIH OBIČAJIH, ZGODBE VEZANE NA LOKALNE DOGODKE.

• 590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje;
• 600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje;
• 090 Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene.

ZGORNJE TRI DEJAVNOSTI BI NAM OMOGOČILE RAZLIČNE MOŽNOSTI UČENJA IN ORGANIZIRANJA DELAVNIC ZA OBISKOVALCE KOT SO OBDELAVA KAMNA, SUHOZID, UČENJE PLETENJA KOŠAR, IZDELAVA MEDIČARSKIH IZDELKOV, REPLIKE STARIH ORODIJ, HEKLANJA, PREDENJA VOLNE.

Društvo opravlja dopolnilne dejavnosti skladno z določili Zakona o društvih, zakonodajo o izvajanju posameznih dejavnosti ter le v obsegu, potrebnem za uresničevanje svojega namena in ciljev, oziroma za potrebe uresničevanja nepridobitne dejavnosti.

III. Članstvo

10. člen

Članstvo v društvu je le ene vrste. Vsak član društva ima iste pravice in dolžnosti. Člani lahko uveljavljajo svoje članske pravice le dokler dokazano izpolnjujejo svoje članske dolžnosti. Državljanstvo Republike Slovenije ni pogoj za članstvo.

11. člen

Član društva postane vsak posameznik, ki izpolni in podpiše pristopno izjavo.

Članstvo v društvu je prostovoljno. Kdor želi postati član društva mora upravnemu odboru predložiti pristopno izjavo, v kateri izrazi željo postati član društva, se zaveže, da bo deloval v skladu s statutom društva, pravilniki društva in plačal članarino.

Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od sedmega leta do dopolnjenega 15 leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje.

Mladoletne osebe do 15 leta starosti, v organih društva zastopajo zakoniti zastopniki oziroma skrbniki. Lahko sodelujejo na sejah zbora članov, vendar brez pravice odločanja. Po 15. letu starosti lahko mladoletni člani volijo, ne morejo pa biti izvoljeni v organe društva in prevzemati materialne odgovornosti. Pravico opravljati funkcije v organih društva imajo polnoletne osebe.

O sprejemu v članstvo odloča upravni odbor društva v roku 5 dni od prejema pristopne izjave. Status polnopravnega člana ima vsak član, čigar sprejem v članstvo je potrdil upravni odbor in ki ima plačano članarino tekočega leta.

12. člen

Pravice članov so:

• da volijo in so voljeni v vse organe društva;
• da aktivno sodelujejo pri delu organov društva;
• da aktivno sodelujejo pri izvajanju dejavnosti društva;
• da aktivno oblikujejo in uresničujejo program dela društva;
• da dostopajo do informacij o delovanju društva.

13. člen

Dolžnosti članov so:

• da spoštujejo ta statut in pravilnike društva;
• da z osebnim delom pripomorejo k uresničevanju namena in ciljev društva;
• da opozarjajo na nepravilnosti v delovanju društva;
• da poravnavajo svoje finančne obveznosti do društva, če take obveznosti nastanejo.

14. člen

Članstvo preneha:

• z izstopom;
• s črtanjem;
• z izključitvijo zaradi neizpolnjevanja dolžnosti člana;
• s smrtjo.

Član lahko izstopi iz društva prostovoljno, kadar poda pisno prošnjo za izstop.

Člana črta upravni odbor, če kljub pisnemu opominu ne plača letne članarine.

Član se iz društva izključi, če grobo krši statut in sklepe organov kluba, ravna proti interesu in ugledu kluba.

1. Organi društva
2. člen

Organi društva so:

• zbor članov;
• upravni odbor.

Mandatna doba vseh voljenih organov je 12 mesecev. Število mandatov ni omejeno. Mandat slehernega organa se lahko izteče predčasno, če se za to ugotovijo objektivni razlogi.

16. člen

Zbor članov je najvišji organ društva in ga sestavljajo vsi člani. Zbor članov sprejema in razrešuje upravni odbor. Zbor članov na predlog upravnega odbora lahko imenuje tudi dodatne organe, če bi se izkazalo, da so potrebni.

17. člen

Zbor članov je lahko reden ali izreden. Upravni odbor je dolžan enkrat letno sklicati redno zasedanje zbora članov. Zasedanje zbora članov se lahko izvrši tudi dopisno.

Izredni zbor članov se skliče po potrebi in sicer na predlog upravnega odbora ali na podlagi zbranih podpisov (ki so lahko posredovani tudi elektronsko) vsaj ene petine članov. Na izrednem zboru članov se razpravlja in sklepa le o zadevah, zaradi katerih je sklican. Upravni odbor je dolžan sklicati izredni zbor članov v roku 21 dni od prejetega predloga. Če upravni odbor tega v danem roku ne stori, lahko pobudniki zbor skličejo sami.

Datum  in predlagani dnevni red zbora članov sta objavljena preko dostopnih komunikacijskih kanalov (e-pošta, spletna stran, družabna omrežja …) ali pismeno po pošti vsaj deset dni prej.

18. člen

Zbor članov sprejema sklepe z absolutno večino prisotnih članov. Če se odloča o spremembi statuta ali o prenehanju delovanja društva, mora za to glasovati dvo tretjinska večina prisotnih na zboru članov. Člani društva morajo biti o predlogu za spremembo statuta ali za prenehanje delovanja društva obveščeni vsaj deset dni pred odločanjem, preko dostopnih komunikacijskih kanalov.

19. člen

Zbor članov je sklepčen, če je navzoča najmanj ena petina članov. Če po preteku časa, določenega za začetek dela zbora članov, ni navzoča ena petina rednih članov, predsednik društva preloži začetek dela zbora članov za 15 minut. Po preteku tega časa je zbor članov sklepčen, če je navzočih vsaj deset članov.

Zbor članov začne predsednik društva ali v primeru njegove odsotnosti njegov namestnik in ga tudi vodi. Po potrebi zbor članov izvoli tudi druge organe, potrebne za delo zbora članov.

O zboru članov se vodi zapisnik, ki ga podpišeta dva overovitelja zapisnika, delovni predsednik ter zapisnikar.

20. člen

Pristojnosti zbora članov:

• potrdi ali predlaga spremembo dnevnega reda;
• razpravlja o delu in poročilih organov in delovnih skupin;
• sprejema letno poročilo, finančni načrt in zaključni račun;
• sprejema delovni program;
• potrjuje, voli in razrešuje organe društva;
• sprejema, spreminja in dopolnjuje pravne akte društva;
• kot drugostopenjski organ odloča o pritožbah zoper sklepe upravnega odbora;
• odloča o vseh drugih zadevah društva, ki jih ni poveril v odločanje drugim organom;
• nadzira poslovanje društva, izvaja nadzor nad finančno materialnim poslovanjem;
• odloča o nakupu in prodaji nepremičnin;
• dokončno odloča o izključitvi člana iz društva;
• sklepa o spremembi sedeža;
• odloča o prenehanju društva.

21. člen

Upravni odbor je izvršilni organ društva, ki sklicuje zbor članov društva in koordinira izvedbo na zboru članov sprejetih načrtov. Upravni odbor je za svoje delo odgovoren zboru članov.

22. člen

Upravni odbor tvorijo naslednji člani:

• predsednik;
• podpredsednik;
• blagajnik;
• ter trije člani, ki skrbita za koordinacijo.

Predsednik društva je obenem tudi predsednik upravnega odbora. Predsednik vodi društvo, ga zastopa in predstavlja ter vodi in sklicuje upravni odbor.

Za zakonito poslovanje društva odgovarjata društvo in zastopnik predsednik društva. Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

V primeru odsotnosti predsednika društva ga po pooblastilu upravnega odbora nadomešča podpredsednik društva.

Tajnik je zadolžen za administrativne zadeve in društveni arhiv. Pooblaščen je za organizacijo sej zbora članov in upravnega odbora in vodi zapisnik sej upravnega odbora. Za svoje delo je odgovoren zboru članov in upravnemu odboru.

Blagajnik vodi finančno poslovanje društva. Za svoje delo je odgovoren zboru članov in upravnemu odboru. Blagajnik redno beleži vse finančne (ali materialne) transakcije tako, da so na vpogled upravnemu odboru in zboru članov. O porabi društvenih sredstev in virov odloča upravni odbor.

Koordinatorji delovnih skupin organizirajo delo znotraj delovnih skupin, ki jih koordinirajo. O delu poročajo upravnemu odboru, delo usklajujejo z delovanjem društva, njegovih organov in ostalih delovnih skupin.

23. člen

Delovanje društva je organizirano v t. i. delovnih skupinah. Oblikovanje delovnih skupin lahko predlaga vsak član. Vsaka delovna skupina ima koordinatorja. Koordinatorje delovnih skupin potrjuje zbor članov. Delovno skupino tvorita najmanj dve osebi. Posamezna delovna skupina se lahko v obdobju brez ustreznega kadra razpusti.

24. člen

Upravni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Seje upravnega odbora sklicuje predsednik. Predsednik društva je dolžan v roku 21 dni od prejetega predloga sklicati sejo upravnega odbora, če jo zahtevajo vsaj 3 člani upravnega odbora. Če tega v danem  roku  ne stori, lahko upravni odbor sejo skliče sam.

Upravni odbor ima 6 članov in veljavno sklepa, če je prisotna polovica njegovih članov. Upravni odbor sprejema sklepe soglasno. Upravni odbor lahko sprejema sklepe tudi dopisno. O seji upravnega odbora se vodi zapisnik, ki je na vpogled vsem članom društva.

25. člen

Pristojnosti upravnega odbora so:

• predlaga delovni program in koordinira njegovo izvajanje;
• pripravlja delovno in finančno poročilo;
• potrjuje ustanavljanje delovnih skupin in njihove koordinatorje;
• sprejema letna poročila delovnih skupin;
• sklicuje zbore članov;
• odloča o porabi materialno-finančnih sredstev v skladu z delovnim programom;
• poda letno delovno in finančno poročilo;
• predlaga spremembe in dopolnitve statuta;

• pripravlja predloge finančnega plana in zaključnega računa,
• upravlja s premoženjem društva,

• obravnava izstope iz članstva, sprejema predloge za izključitve in sklepa o izključitvah kot prvostopenjski organ.

26. člen

Disciplinska odgovornost, izključitev

Za vodenje disciplinskega postopka in izrekanje disciplinskih ukrepov zbor članov pooblasti začasno komisijo, ki jo imenuje, ter določi naloge, pooblastila in odgovornost.

Pobudo za uvedbo postopka lahko poda vsak član društva oziroma upravni odbor društva.

Član je lahko izključen iz društva :

• če ne deluje v skladu s pravili društva, krši določbe statuta,
• če s svojim ravnanjem škoduje ugledu društva,
• ne izpolnjuje svojih obveznosti,
• nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in
• funkcij v društvu,
• neizvrševanje sklepov organov društva.

Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku v skladu z disciplinskim pravilnikom izreče so: opomin, javni opomin, izključitev.

Sklep o izključitvi sprejme komisija. Zoper sklep ima prizadeti pravico pritožbe na zbor članov, kot drugostopenjski organ v roku 15 dni od sprejema sklepa izključitve.

Nadzor nad finančno materialnim poslovanjem

27. člen

Nadzor nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva opravlja zbor članov enkrat letno. Po nadzoru poda na seji zbora oceno, ali so bili prihodki porabljeni za doseganje namena in ciljev društva. Oceno sprejme z večino glasov.

Zbor članov spremlja delo predsednika društva, članov upravnega odbora ter opravlja nadzor nad finančno-materialnim poslovanjem društva. Za izvrševanje te funkcije pooblasti začasno delovno telo, ki ga imenuje, ter določi njegove naloge, pooblastila in odgovornost. Delovno telo o opravljenem delu pripravi poročilo, na podlagi katerega lahko zbor članov sprejema odločitve zlasti letno poročilo.

V primerih, ko ugotovi, da je delovanje predsednika, članov upravnega odbora nezakonito ali v nasprotju s temeljnimi cilji delovanja, mora podati zahtevo za sklic izrednega zbora članov.

1. Finančno-materialno poslovanje
2. člen

Društvo pridobiva sredstva iz naslednjih virov:

• iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva;
• s pridobitnimi dejavnostmi, navedenimi v 9. členu;
• s prostovoljnim delom članov in simpatizerjev društva;
• z darili in volili;
• iz drugih virov.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.

Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi s programom in letnimi finančnimi načrti, ki jih sprejme zbor članov društva. Na rednem zboru članov člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v mejah odobrenega finančnega načrta kot dober gospodar in v skladu s predpisi.

Premoženje društva sestavljaj vse premičnine in nepremičnine, ki so last društva in so vpisane v inventarno knjigo. S premičnim premoženjem društva upravlja predsednik društva, skladno s soglasjem občnega zbora.

Za odtujitev in obremenitev nepremičnin je potrebno soglasje oziroma sklep občnega zbora.

Društvo vodi knjige in zagotavlja podatke o svojem finančno-materialnem poslovanju s knjigo prejemkov in izdatkov (blagajniški dnevnik), preostale podatke za letno poročilo pa zagotavlja z letnim popisom in ocenitvijo.

Društvo zagotavlja podatke o svojem finančno materialnem poslovanju na način in v obliki, ki veljajo za društva, v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja. Društvo mora voditi poslovanje v skladu z računovodskimi standardi za društva. Način vodenja finančno materialnega poslovanja se določi s Pravilnikom o finančno materialnim poslovanju v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanje podatkov o finančno materialnem poslovanju, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.

Zbor članov bo pravilnik sprejel na prvi naslednji seji.

Društvo, mora podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz pridobitne dejavnosti voditi in izkazovati ločeno.

Finančno poslovanje društva se odvija preko transakcijskega računa društva pri pooblaščeni finančni instituciji. Evidenco denarnih sredstev društva vodi blagajnik.

Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno-materialno poslovanje društva.

Finančne in materialne listine podpisuje predsednik društva. Predsednik društva lahko za to pooblasti tudi drugega člana upravnega odbora, v dogovoru z upravnim odborom.

Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo za namen državne statistike in javne objave do 31. marca tekočega leta, v primeru statusne spremembe ali prenehanja društva pa v roku dveh mesecev po spremembi oziroma prenehanju, predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

1. Javnost dela društva
2. člen

Zbori članov in seje organov društva so javni. Širšo javnost in člane društva se obvešča preko spletne strani, publikacij, javnih glasil, družabnih omrežij ali medijev. Za zagotavljanje javnosti dela društva in njegovih organov je odgovoren upravni odbor.

VII. Prenehanje društva

30. člen

Društvo preneha:

• po zakonu
• po volji članov
• s spojitvijo z drugimi društvi,
• s pripojitvijo k drugemu društvu,
• s stečajem,
• na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja

O prenehanju društva odloča občni zbor z dvotretjinsko večino glasov prisotnih članov. Prenehanje se opravi po predpisanem postopku, izterjajo se dolgovi in poravnajo obveznosti.

Po prenehanju društva ali spremembi namena društva se ostanek premoženja prenese na sorodno društvo, ki ga določi skupščina s sklepom. Iz ostanka premoženja ne morejo člani zahtevati nikakršnih pravic.

Neporabljena sredstva, pridobljena iz proračuna, se vrnejo proračunu, preostanek premoženja pa prenese na prevzemnika premoženja z dnem izbrisa društva iz registra društev.

VII. Prehodna in končna določila

31. člen

Statut prične veljati, ko ga sprejme zbor članov društva.

Dvori, dne 16. 10. 2015