Rdeči dren (Cornus sanguinea) je eden najpogostejših gradnikov gozdnega roba in grmovnih omejkov. Razširjen je po vsej Sloveniji, saj dobro prenaša tudi nizke temperature. Bolj mu odgovarja globoka, sveža, ilovnata prst in več vlage. Ime je dobil po rdečkastih poganjkih, cveti pa z belimi socvetji potem, ko je že olistan, kar je obratno, kakor pri rumenem drenu. Cvetovi omogočajo čebeljo pašo, plodovi pa so črne koščičaste jagode, ki so hrana le pticam. Površinsko razvit koreninski sistem rdečega drena je primeren za utrjevanje brežin, rastlina pa ni občutljiva za onesnažen zrak.